Terapevtski model

Relacijska družinska terapija je inovativen psihoterapevtski model, ki ga je zasnoval dr. Christian Gostečnik. Zanj je l. 2010 prejel nagrado na Slovenskem forumu inovacij.

​

Vključuje znanstvenoteoretična dognanja o delovanju človeške psihe in najnovejše nevroznanstvene ugotovitve o človeških možganih, ki uravnavajo človekovo mišljenje, čustvovanje in vedenje. Posebno pozornost posveča telesu, senzoričnemu spominu na pretekle življenjske dogodke.

​

Pri delu s klienti poudarja empatijo in jim tako omogoča, da se počutijo slišane in razumljene. Tako se oblikuje varen odnos, kakršnega bodo kasneje iskali tudi zunaj terapevtskega prostora in odnosa s terapevtom.

​

Človeka obravnava v kontekstu družinskih odnosov, saj predpostavlja, da so ti ključni pri oblikovanju podobe o sebi in drugih. Vzdušja iz odnosa s primarnimi skrbniki se zapišejo v nas in zato prenašajo v tiste, ki jih vzpostavljamo kasneje v življenju. Relacijska družinska terapija izhaja namreč iz predpostavke, da je človek bitje odnosov in je potreba po odnosih z ljudmi vgrajena v njegovo genetsko zasnovo. Zato se bo novorojenček takoj začel obračati k mami in zato je najhujša kazen samica.​

​

Veliko pozornost posveča telesu, saj to nikoli ne laže in hrani spomin na prijetne pa tudi travmatične dogodke. Z ozaveščanjem telesnih občutkov telo razbremenjuje, človeka pa osvobaja ujetosti v težke spomine, ki se nenehno prebujajo in ga oropajo sproščenega in kakovostnega življenja.

​

Terapevt relacijske družinske terapije vstopa prek tesnega odnosa s klientom v njegov notranji svet in mu pomaga, da se rane, nastale v odnosu, v njem tudi zacelijo.